Kubanska vlada je razglasila dvodnevno državno žalovanje za 32 pripadniki svojih oboroženih sil in obveščevalnih služb, ki so bili ubiti med ameriško vojaško operacijo v Caracasu. Operacija Združenih držav Amerike, katere cilj je bilo zajetje venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je razkrila globoko vpletenost Havane v varnostne strukture Venezuele. Ameriški senator Marco Rubio je ob tem potrdil, da je kubanski komunistični režim deloval kot ključni dejavnik v ozadju, saj so njegovi agenti zagotavljali osebno varovanje Madura in nadzirali notranje obveščevalne dejavnosti, da bi preprečili morebitne izdaje znotraj režima. Uradna Havana je operacijo obsodila in potrdila, da so bili med ubitimi visoki vojaški uradniki, kar dodatno potrjuje navedbe o »kolonizaciji« venezuelskega državnega aparata s strani Kube. Dogodek predstavlja vrhunec napetosti v regiji, kjer so ZDA dlje časa stopnjevale pritisk na socialistični režim v Venezueli. Smrt kubanskih državljanov med neposrednim pregonom tujega državnika predstavlja redek in nevaren neposreden spopad med ameriškimi silami in kubanskim vojaškim osebjem na tujih tleh.

Kubanska vlada je uradno sporočila, da je v nedavnih vojaških operacijah Združenih držav Amerike v Venezueli izgubilo življenje 32 kubanskih državljanov. Zaradi tragičnega dogodka je uradna Havana razglasila dvodnevno državno žalovanje, s čimer so počastili žrtve, ki so padle med ameriško agresijo na sosednjo državo. Incident se je zgodil v okviru obsežnih zračnih in raketnih napadov na venezuelske strateške cilje, ki jih Washington izvaja z namenom destabilizacije režima Nicolása Madura. Po navedbah kubanskih oblasti so bili njihovi državljani ubiti med napadi na ključne lokacije, kar je sprožilo ostre diplomatske odzive v regiji in širše. Napetosti med Havano in Washingtonom so se zaradi teh dogodkov dodatno zaostrile, saj Kuba ameriško vojaško posredovanje v Venezueli označuje za neupravičen napad na suverenost neodvisne države. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da bi vpletenost kubanskih žrtev lahko pomenila preobrat v regionalni varnostni dinamiki, medtem ko ZDA nadaljujejo s pritiski na venezuelsko vojaško vodstvo.

Kubanska vlada je v nedeljo uradno potrdila, da je bilo v nedavni ameriški vojaški operaciji v Venezueli ubitih 32 kubanskih državljanov. Akcija, katere glavni cilj je bila aretacija venezuelskega predsednika Nicolása Madura zaradi sojenja v Združenih državah Amerike, se je sprevrgla v smrtonosen incident za kubanske uslužbence, ki so se nahajali v državi. Havana je v odgovor na tragični dogodek razglasila 5. in 6. januar za dneva državnega žalovanja. Podrobnosti o natančnih okoliščinah smrti kubanskih državljanov vlada v Havani za zdaj še ni razkrila, so pa dogodek označili za nedopustno dejanje nasilja. Ameriške sile so operacijo izvedle z namenom privedbe Madura pred ameriško pravosodje, vendar so poročila o številnih žrtvah med tujimi državljani sprožila ostre diplomatske odzive in dodatno zaostrila že tako napete odnose med Washingtonom, Havano in Caracasom.

Kubanska vlada je v nedeljo sporočila, da je bilo v nedavni ameriški vojaški operaciji v Venezueli ubitih 32 kubanskih državljanov. Namen racije, ki so jo izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je bil zajetje in izročitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki mu v ZDA želijo soditi. Zaradi tragične izgube življenj je Kuba razglasila dva dni državnega žalovanja. Operacija, ki je bila usmerjena v aretacijo Madura, je sprožila ostre odzive v regiji, saj so v spopadih poleg vojaškega osebja umrli tudi civilisti. Po poročanju tujih tiskovnih agenc so bili ubiti Kubanci prisotni v Venezueli v času napada, njihova smrt pa je še dodatno zaostrila že tako napete odnose med Havano in Washingtonom. Kubanske oblasti so poudarile, da gre za neupravičeno agresijo na suvereno ozemlje sosednje države, ki je zahtevala visoko človeško ceno.

Kubanski uradniki so spustili zastave v žalovanju za 32 varnostnimi silami, ki so umrle med ameriškim napadom v Venezueli. Kuba je zanikala prisotnost svojih vojakov v Venezueli. ZDA so v OZN zagovarjale operacijo, v kateri so zajeli Nicolása Madura.

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je razglasil dvodnevno žalovanje zaradi smrti 32 kubanskih državljanov, ki so umrli med zaščito venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Kubanske oblasti so sporočile, da so Kubanci umrli med operacijo ZDA proti Venezueli.

Brat pogrešane 15-letne Alike Kalergi je zanikal informacije, da so identificirali njeno truplo po eksploziji in požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani. Družina je preko družbenih omrežij ponovno pozvala k pomoči pri iskanju, medtem ko v Švici vlada žalost zaradi pogrešanih mladih, starih med 15 in 25 let.

V švicarskem gorskem letovišču Crans-Montana je v novoletni noči izbruhnil silovit požar v enem izmed lokalnih barov, ki je zahteval več žrtev. Švicarski predsednik Guy Parmelin je v odzivu na tragedijo z 1. januarjem razglasil petdnevno državno žalovanje, med katerim so zastave na zvezni palači v Bernu spuščene na pol droga. Parmelin je v izjavi za javnost poudaril, da je dogodek, ki bi moral biti trenutek veselja ob vstopu v novo leto, pretresel celotno državo. Sožalje švicarskim oblastem in družinam žrtev je že izrazil tudi gruzijski zunanji minister, kar nakazuje na mednarodni odmev dogodka. Oblasti trenutno preiskujejo vzroke požara, medtem ko v državi potekajo spominske slovesnosti za preminule. Predsednik je izpostavil, da žalost ob tej nesreči sega daleč čez švicarske meje, saj gre za eno najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Alpah.

Švicarske oblasti so razglasile petdnevno državno žalovanje po tragičnem požaru, ki je na silvestrovo zajel priljubljen bar v smučarskem središču Crans-Montana. V ognjeni stihiji je življenje izgubilo več kot 40 ljudi, 115 oseb pa je bilo poškodovanih. Po vsej državi so zastave na vladnih in javnih poslopjih spuščene na pol droga v spomin na žrtve ene najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju. Poškodovance so oskrbeli v lokalnih švicarskih bolnišnicah, tiste s hujšimi opeklinami pa so prepeljali v specializirane zdravstvene centre v Milanu, Parizu, Lyonu in Stuttgartu. Medtem ko državljani s polaganjem cvetja in sveč odдаваjo počast pokojnim, preiskovalni organi nadaljujejo z zahtevnim delom identifikacije žrtve in ugotavljanjem vzroka za izbruh požara v prenatrpanem objektu.

Švicarski preiskovalci pospešeno identificirajo žrtve požara, ki je na silvestrovo zajel bar v smučarskem središču Crans-Montana v kantonu Valais. Švica je razglasila petdnevno žalovanje. Število smrtnih žrtev se giblje med 40 in 47, poškodovanih pa je 115 ljudi.

Tragičen požar, ki je med novoletnim praznovanjem izbruhnil v baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, je po zadnjih podatkih zahteval 47 življenj, medtem ko je 115 oseb poškodovanih. Italijanska golf zveza je potrdila, da je med žrtvami tudi 17-letni perspektivni igralec golfa Edoardo Galeppini. Italijanske oblasti trenutno pogrešajo še šest svojih državljanov, zaradi česar je prizorišče nesreče obiskal italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Preiskovalci so v sredo začeli zahteven postopek identifikacije trupel, ki bi po navedbah švicarskih uradnikov lahko trajal več dni. Sožalje sorodnikom žrtev je izrazil tudi papež Leon XIV., ki je v molitvi nagovoril prizadete v nesreči. Švica je zaradi tragedije razglasila večdnevno žalovanje, medtem ko preiskava o vzroku požara, ki se je razplamtel v polnem lokalu, še vedno poteka.

Orkan Melissa je v Karibih zahteval več smrtnih žrtev, kot je bilo sprva znano. Samo na Jamajki so oblasti potrdile 28 smrtnih primerov, poročajo pa tudi o drugih potencialnih žrtvah. Skupno je orkan, ki je prejšnji teden pustošil po več otoških državah v Karibih, zahteval najmanj 59 življenj.

V nesreči znamenite vzpenjače Glória v Lizboni je umrlo najmanj tri ljudi, okoli 20 pa je ranjenih. Po poročanju reševalnih služb je vzpenjača iztirila in trčila. Po poročanju RT.com naj bi bilo mrtvih najmanj 15 ljudi, 18 pa ranjenih.